|
| |
ZANIMIVA SODNA PRAKSA S PODROČJA NAŠIH STORITEV
| PRIMER 1 |
|
| Sodišče: |
Vrhovno sodišče RS |
| Datum: |
23.10.2008 |
| Institut: |
vknjižba lastninske pravice - sodna poravnava kot kot podlaga za vknjižbo - identifikacijski znak nepremičnine - načelo specialnosti - predmet stvarnih pravic - načrt parcelacije - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna uporaba materialnega prava |
| Jedro: |
Zemljiškoknjižno sodišče ne preverja površine zemljišča parcele, v zvezi s katero je predlagan vpis. Del zemljiške parcele oziroma več delov različnih parcel, čeprav natančno opisno določen, brez ustreznega načrta parcelacije ne more biti predmet lastninske pravice ali njenega prenosa oziroma vknjižbe. |
| |
Preberite vec o tem primeru s klikom tukaj |
| PRIMER 2 |
|
| Sodišče: |
Vrhovno sodišče RS |
| Datum: |
19.02.2009 |
| Institut: |
prodaja nevknjižene nepremičnine (poslovni prostor) - prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču - lastninska pravica - povezanost pravice uporabe in lastninske pravice - pravne napake - znižanje kupnine zaradi pravnih napak |
| Jedro: |
V konkretni zadevi je tožena stranka prodala zemljiškoknjižno nevknjižen lokal, kar se je v sami prodajni pogodbi odrazilo tako, da tožeči stranki (takrat še) ni prenesla pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču. V takšnih situacijah pa pravica uporabe (oziroma kasneje lastninska pravica) na funkcionalnem zemljišču ni neločljivo povezana z lastninsko pravico na prodani nepremičnini. |
| |
Preberite vec o tem primeru s klikom tukaj |
| PRIMER 3 |
|
| Sodišče: |
Vrhovno sodišče RS |
| Datum: |
03.09.2007 |
| Institut: |
prodajna pogodba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - večkratna prodaja nepremičnine - vknjižba v zemljiško knjigo |
| Jedro: |
Prodajalec kot lastnik jamči za uspešnost prenosa lastninske pravice, saj je to bistvena obveznost, ki jo je prevzel s sklenitvijo prodajne pogodbe in mora kupcu zagotoviti uspešnost vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo. Ta obveznost obstaja tudi takrat, ko tretja oseba povzroči neuspešnost vknjižbe; torej v tem primeru, ravnanje tretjega, ki bi nepremičnino še enkrat prodal. Ravnanje tretjega bi namreč prodajalec lahko preprečil tako, da bi poskrbel za vknjižbo svoje lastninske pravice. |
| |
Preberite vec o tem primeru s klikom tukaj |
| PRIMER 4 |
|
| Sodišče: |
Vrhovno sodišče RS |
| Datum: |
09.10.2008 |
| Institut: |
ničnost pogodbe o brezplačnem prenosu lastninske pravice na nepremičnini - nedopusten nagib - javno dobro - preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino - načelo vestnosti in poštenja - načelo povezanosti zemljišča in objekta - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - stavbna pravica - pridobitev lastninske pravice po zakonu - pravica uporabe |
| Jedro: |
V klasičnem sistemu civilnega prava lahko pravna razmerja lastninske pravice na nepremičninah in prometa z nepremičninami res temeljijo le na načelu "superficies solo cedit" (z izjemami kot so npr. stavbna pravica in etažna lastnina) in načelu zaupanja v zemljiško knjigo. Vendar je treba upoštevati, da koncepcija družbene lastnine ni temeljila na omenjenih načelih. Značilnost takratne ureditve in dejanskega stanja nepremičnin je bila nekakšna zakrnelost tistih institutov stvarnega prava, ki imajo svojo vlogo v tržnem gospodarstvu (med drugim načela zaupanja v zemljiško knjigo). Za promet s pravicami na nepremičninah v družbeni lastnini so veljala drugačna pravila, kot jih pozna pravni režim zasebne lastnine. |
| |
Preberite vec o tem primeru s klikom tukaj |
| PRIMER 5 |
|
| Sodišče: |
Vrhovno sodišče RS |
| Datum: |
12.07.2007 |
| Institut: |
etažna lastnina - sprememba skupnih prostorov v etažno lastnino - pisna pogodba - solastnina - gradnja na tujem zemljišču - originarna pridobitev lastninske pravice - identiteta hiše |
| Jedro: |
Tožnika sta kot etažna lastnika v soglasju z drugim etažnim lastnikom gradila na podstrešju, ki je skupni prostor v solastnini etažnih lastnikov. Glede na nedobrovernost tožnikov kot graditeljev je treba pravne učinke presojati kot gradnjo na tujem zemljišču po 25. členu ZTLR. Drugi etažni lastnik, ki je dovolil gradnjo, ne more zahtevati zase lastninske pravice niti porušitve zgrajenega, temveč le izplačilo prometne cene njegovega solastniškega deleža skupnega premoženja. Graditeljema pa pripada lastninska pravica na spornem delu stavbe. |
| |
Preberite vec o tem primeru s klikom tukaj |
| PRIMER 6 |
|
| Sodišče: |
Višje sodišče v Kopru |
| Datum: |
24.04.2002 |
| Institut: |
postopek za ureditev razmerij med solastniki - delitev zgradbe v solastnini |
| Jedro: |
Sklep o fizični delitvi stavbe v solastnini je pravni temelj za nastanek etažne lastnine. Zemljišče, brez katerega stavba ne more funkcionirati, mora ostati v solastnini bodočih etažnih lastnikov. Solastniki morajo sami poskrbeti, da se na podlagi sklepa o delitvi izdela etažni načrt in za samo izvršitev delitve. |
| |
Preberite vec o tem primeru s klikom tukaj |
| PRIMER 7 |
|
| Sodišče: |
Višje sodišče v Ljubljani |
| Datum: |
08.10.2008 |
| Institut: |
stroški upravljanja večstanovanjske stavbe - pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij - delitev stroškov - etažni lastniki - upravnik - stroški etažnega lastnika - neprerekana dejstva - odsotnost dogovora o delitvi stroškov - substancirano prerekanje |
| Jedro: |
Če ni dogovora solastnikov, kako se delijo skupni stroški, se skupni stroški delijo po ključu glede na velikost solastniških deležev. |
| |
Preberite vec o tem primeru s klikom tukaj |
| PRIMER 8 |
|
| Sodišče: |
Višje sodišče v Ljubljani |
| Datum: |
14.04.1994 |
| Institut: |
etažna lastnina |
| Jedro: |
S stanovanjskim zakonom ni omejena etažna stanovanjska lastnina le na večstanovanjske hiše, temveč je možna tudi v družinskih hišah, kjer je več stanovanj v lasti etažnih lastnikov, ki so v sorodu. |
| |
Preberite vec o tem primeru s klikom tukaj |
| PRIMER 9 |
|
| Sodišče: |
Višje sodišče v Ljubljani |
| Datum: |
14.12.2006 |
| Institut: |
parkirno mesto - sestavni del stanovanja - predmet kupoprodajne pogodbe |
| Jedro: |
Dejstvo, da parkirno mesto v kupoprodajni pogodbi ni izrecno navedeno, še ne pomeni, da ne gre za sestavni del stanovanja, ki ga je tožeča stranka prodala tožencu. Dokazni postopek je pokazal, da je tožeča stranka parkirno mesto prodala skupaj s stanovanjem, zato je njen tožbeni zahtevek neutemeljen. |
| |
Preberite vec o tem primeru s klikom tukaj |
| PRIMER 10 |
|
| Sodišče: |
Vrhovno sodišče RS |
| Datum: |
12.06.2008 |
| Institut: |
stečaj zemljiškoknjižnega lastnika - prodaja funkcionalnega zemljišča v stečajnem postopku - ničnost - pravni promet s funkcionalnim zemljiščem - originarna pridobitev lastninske pravice |
| Jedro: |
Prodaja funkcionalnega zemljišča, ki pripada stavbi v etažni lastnini, v stečajnem postopku nad zemljiškoknjižnim lastnikom, po sklepu stečajnega senata, pomeni za kupca pridobitev lastninske pravice na originaren način (156. člen ZPPSL in 192. člen ZIZ). Vknjižba lastninske pravice na kupca je deklaratorne narave. |
| |
Preberite vec o tem primeru s klikom tukaj |
|
|
 |
|
